KUD Fofité Medvode: Špeganje ali Peepshow pod Alpami

IMG_1512_resize IMG_1501_resize

Sobota, 04. februar 2017 ob 20.00 uri v Kulturnem domu Trzin. Rezervacije voajerskih sedežev pa si zagotovite tukaj.

Markus Köbeli, švicarski dramatik, je Peepshow napisal leta 1989, se pravi v času, pred razmahom resničnostnih oddaj, na katere nas spomni situacija pri Holzerjevih. Danes, ko je špeganje v privatna življenja postalo del splošne kulture, se verjetno manj zavedamo, kakšen družbeni učinek nosi s seboj, kako spreminja osebnosti posameznikov in skupnosti. Igra iz neke odročne perspektive na duhovit in komičen način spregovori prav o tem.

Veliko resničnostnih oddaj se napaja iz človeške želje, videti drugačno resničnost, kot jo živimo sami. Pri tem nam je pravzaprav vseeno, če gre za izmišljeno in odigrano “resničnost”. Konec koncev v gledališču ni bistveno drugače. To spoznajo tudi Holzerjevi, ko se lotijo razkazovanja za denar. Vsakdanja resničnost je premalo. Koga pa zanima, kako Marta štrika! Iz vsakdanjosti je treba ustvariti spektakel, teater. Ker so Hozerjevi tako odrezani od sveta, s tem nimajo pravih izkušenj in ko se ga lotijo, čisto na novo odkrivajo temeljne gledališke principe. Od vsebinskih: kako se obnašati, kaj početi, da boš zanimiv, pa do povsem tehnično režijskih. Ozadje gledališke predstave ima zato močan komični potencial. Komedija Hrup za odrom, na primer, ki smo jo igrali v sezoni 2014/15, glavnino svojih smešnih situacij jemlje iz gledališča, ki ne gre tako, kot je treba. Holzerjevi so na začetku čisti zelenci v tem biznisu, vendar imajo nekaj atraktivnega: živijo v idilični pokrajini, izven mestnega hrupa in hitenja. Na svežem zraku in z domačo zdravo prehrano, v kraju o katerem sanjajo mestni ljudje, ki se z avtobusi vozijo pod gore. Najbolj so seveda zanimivi oni sami, živi fosili – muzejski eksponati. S perspektive turistov so oni tista nevsakdanja resničnost, ki jo želimo videti in doživeti.

Z razkazovanjem Holzerjevih pa tudi njihova življenja postanejo javna. Ne gre samo za zunanjost, ki jo boj ali manj uspešno oblečejo v gledališko predstavo, ampak tudi za to, kdo so. Na ogled je tudi njihovo intimno družinsko življenje, ki ni tako idilično, kot narava gorskega sveta, ki jih obkroža. S tem pa se spremeni tudi njihovo zavedanje samih sebe. Mati Marta želi naenkrat zgledati privlačneje, spremeni se tudi njeno razmišljanje, vidi se kot nekoga, ki ni to kar bi želela biti. Sin prešteva denar, ki ga dobijo s prodajanjem svoje zasebnosti. Njegovi cilji so enostavni, pridobiti in uživati. Oče od vsega začetka čuti, da prodajajo sebe, zato se zapre vase, ne več kaj je in beži v alkohol. Družina razpada in to na očeh turistov, ki jih je vedno več. Več turistov – več denarja, manj družine. Holzerjevi svojo predstavo nadgradijo, vsaj na zunaj, znotraj pa tako kot prej ne morejo več obstajati. Svojo predstavo začnejo igrati na playback, spremenijo pa se tudi njihove privatne besede. Postanejo trde, grenke, ostre, še več pa ostane neizrečeno. Tudi v Ani sprememba sveta, v katerem živi, zlomi nekaj v njeni notranjosti. Svet dojema onkraj njegove materialnosti, hoče videti onkraj gore, razumeti nedoumljivo, videti lepoto. Proti banalnosti, ki jo prinese peepshow, se laho edino upre in odide, če hoče ohraniti sebe.
Babica – v originalu je to dedek, je edini ostanek nekdanjih časov. 90 let ni kr tko! Vse manj, del družine, vse bolj le rekvizit v predstavi. Tako kot se zgodi s starimi časi, se dogaja tudi s starimi ljudmi. Minevamo in novi časi nas pustijo na obrežju lastne samote. Novi, mladi svet pa gre naprej, poiskat nekaj drugega.

Comments are closed.