ZgodovinaOur History

V letih od ustanovitve, ko je veliki župan ljubljanske oblasti 16. decembra 1924 prvič potrdil društvena pravila, se je društvo imenovalo Nepolitično izobraževalno društvo Trzin. Na zahtevo takratnih oblasti se je moralo društvo najprej v letu 1948 preimenovati v Izobraževalno umetniško društvo (IZUD). Pod imenom Kulturno umetniško društvo Franc Kotar Trzin deluje  od 3. marca 1970. Dejavnost društva je bila vsa leta obstoja izjemno pestra. Od leta 1923, ko so se prvi gledališki gorečneži pričeli dobivati in pod režijskim vodstvom Slavka Sicherla premierno uprizorili Krivoprisežnika, do leta 2013 je bilo na trzinskem odru postavljenih preko 200 iger, povečini slovenskih avtorjev, nekaj celo krstnih uprizoritev ter nekaj avtorskih del.

ZADNJIH 20 LET

V letih od 1995 do 2005 se je delo društva, razen otroških pravljičnih iger, usmerjalo v ulično in »cirkuško« gledališče, s katerim je skupina Teater CIZAMO, kot so se poimenovali, gostovala v tujini, med drugim v Estoniji, Latviji, Avstriji, Madžarski, na Češkem in drugod. Pod mentorskim in režijskim vodstvom profesionalcev Ravila Sultanova in Nataše Sultanove je nastalo 7 predstav, v katerih so igrali Brigita Dane, Franci Cotman, Jože Štih, Andrej Zupanc, Osmir Ružnić, Jure Lajovic, Sonja Ručman, Simona Šavor, Robert Moravec, Ana Cimperman in drugi. Z otroško skupino je v času od leta 2000 do leta 2007 ustvarjala Urša Mandeljc (poročena Slapar); pripravili so 12 predstav, igrali so tudi na prostem, na smučišču v Dolgi dolini. V otroških predstavah je nastopalo veliko igralcev, obisk je bil številen. Posebno odmevni predstavi sta bili Peter Pan in Čarovnik iz Oza. Po razpadu skupine Teater Cizamo, okoli leta 2006, in skoraj hkratnem prenehanju delovanja mlajše skupine, ki jo je vodila Slaparjeva, je v trzinskem KUD-u zazijala praznina. A ne za dolgo. Želja Trzincev po klasičnem odrskem teatru se je v času delovanja skupine Cizamo krepila, in v letu 2008 je sedanji akademski igralec Jure Lajovic pred gledalce postavil svoj režijski prvenec – predstavo Mali princ, v kateri je več vlog odigral komik Vid Valič, naslovno vlogo pa takrat 11-letni Nejc Lisjak. Igra je bila pri gledalcih izredno lepo sprejeta, a žal odigrana le nekajkrat. Igrali so še: Jelka Moravec-Ela, Polonca Šepic, Goran Vranešević. Približno v enakem časovnem obdobju, okoli leta 2008, se je formirala tudi skupina mlajših gledališčnikov, ki so si nadeli ime Dramska skupina Miki miška. Vsako leto so načrtovali nekaj projektov, od katerih so bili nekateri bolj, drugi manj uspešni, nekateri bolj, drugi manj zahtevni. Vse predstave od leta 2008 do sedaj je režiral Nejc Lisjak. Najzahtevnejši predstavi DS Miki miška sta bila mjuzikla Wicked v letu 2009 ter Druščina v letu 2013. V tem letu se v režiji preizkuša tudi Anže Zupanc, in sicer pripravlja avtorski tekst Ona; igro si  bomo lahko ogledali v letu 2014. Miki miške pa so vsako leto pripravile tudi predstavo ob Miklavževem obdarovanju, kjer so nemalokrat pri otrocih predramili »čut za pridnost« s parkeljni ter jih tolažili z ljubkimi angelčki. V tistem času je KUD-u predsedoval Lajovic, ki se je dobro zavedal pomena nepretrganega in kakovostnega delovanja, zato je poiskal nekaj gorečnežev (Ano Cimperman, Mirjam Štih, Petra Ložarja in Brigito Crljenić (sedaj Ložar, op. a.)) ter jim ponudil možnost ustvarjanja pod režijskim vodstvom diplomiranega dramaturga in igralca Dejana Spasića. Zahteve okolja po klasični igri je nova ekipa vzela resno, zato so 22. maja 2009 občinstvu pokazali premiero sodobno prirejene Županove Micke. Naslovno vlogo je odigrala Mirjam Štih, vlogo župana Jake Peter Ložar, vlogo Zlatka, Mickinega nesojenega moža, pa Vid Valič. Poleg omenjenih so v igri igrali še: Barbara Drole in Ana Cimperman kot alternaciji Blažka, Goran Vranešević kot Bugi, Miha Novak kot Anže ter Brigita Ložar kot Zvezdana. Županova Micka je bila odigrana le štirikrat, od tega enkrat na gostovanju v Šentvidu pri Ljubljani. V naslednjem letu je gledališka skupina odraslih že dobila nekaj novih članov, in v režiji Jake Andreja Vojevca so na oder postavili kriminalko Agathe Christie Ne ostane več nobeden. Glavno vlogo sodnika Hathorna je odigral Peter Ložar, debitanti na trzinskih odrskih deskah so bili: Ksenija Dvoršak, Urban Gradišar, Uroš Jeras, Bojan Kralj, Jelena Kljajić, Andreja Vidmar in Matjaž Slanovec. Sodelovala sta še Brigita Ložar in Primož Trobevšek. Igro so v Trzinu odigrali 8-krat. V sezoni 2010/11 je dramska skupina odraslih nadaljevala delo s profesionalnimi režiserji in k ustvarjanju nove predstave povabila mlado režiserko Tatjano Peršuh, s katero sedaj delujejo že četrto leto. Prva predstava s Peršuhovo je bila groteska Fiziki, s katero so se Trzinci uvrstili tudi na regijsko srečanje najboljših gledaliških skupin, kamor jih je uvrstil selektor Branko Kraljevič. Naslovne vloge so odigrali Nejc Lisjak (Möbius), Uroš Jeras (Einstein) in Peter Ložar (Newton), predstava je bila odigrana 18-krat, bila pa je tudi uvrščena v abonma predstav na Dobrovi pri Ljubljani. S predstavo Fiziki so gostovali še v Šentvidu pri Ljubljani, v Zalogu, Litiji in na Dobu. Pri izboru igralcev za to grotesko se je prvič v novem obdobju zgodilo, da so v predstavi igrali tudi mlajši igralci dramske skupine Miki miške. Ti so bili: Nina Goropečnik, Mariša Jagodič in Nejc Lisjak. Zasedbi so se kot nov igralci  pridružili še Rok Tkavc, Janez Štepec, Gregor Vovk, Katarina Ručigaj in Ana Pirc. Primarijko dr. Mathilde von Zahnd je odigrala Brigita Ložar, bolničarke so bile Mirjam Štih, Jelena Kljajić in Katarina Ručigaj, ki je debitirala z vlogo gospe Rose. Urban Gradišar je prepričljivo upodobil inšpektorja, Ksenija Dvoršak, Ana Pirc in Mariša Jagodič pa so odigrale vloge kriminalistov in hkrati vloge Möbiusovih otrok. Sezona 2011/12 je bila v znamenju čarovnic, s Peršuhovo so KUD-ovci pripravili izvrstno dramo Lov na čarovnice, Millerjev odgovor na McArthyjeve procese proti komunistom v Ameriki. Igra je bila zanimiva predvsem zato, ker je bila postavljena v tri zgodovinska obdobja: obdobje salemskih čarovnic v 17. stoletju, 30. leta prejšnjega stoletja in okoli 1950, ko je Arthur Miller igro tudi spisal. Zahtevno kostumsko delo so Trzinci rešili s sodelovanjem Ekologov brez meja, ki so večino kostumov predelali iz starih oblačil. Vlogo Abigail je odigrala Mariša Jagodič, večje vloge so imeli Urban Gradišar kot pastor Parris, Ana Pirc kot Mary Warrnova, Rok Tkavc kot John Proctor in Ksenija Dvoršak kot Elizabeth Proctor. Novinca v tej sezoni sta bila Sara Ogrinec in Dare Markovič, za igro pa so se odločili tudi nekateri igralci izpred mnogih let: Jelka Moravec-Ela in Jane Mušič. Igrali so še: Nina Goropečnik, Brigita Ložar, Mirjam Štih, Uroš Jeras, Katarina Ručigaj, Matjaž Slanovec, Janez Štepec, Nejc Lisjak in Peter Ložar. Zaradi odhoda glavnega igralca Tkavca v tujino so igro igrali žal le šestkrat in z njo niso gostovali. V sezoni 2012/13 je gledališčnike iz Trzina prevzela srhljiva zgodba Otroka muh, ki je nastala kot skupek grške mitologije, poezije Daneta Zajca iz dela »Otroka reke« ter dela J. P. Sartra »Muhe«, kar je vse skupaj zmešala, začinila in pretresla v drugo posodo režiserka Tatjana Peršuh. V predstavi je sodelovalo kar 18 igralcev, glavni vlogi Elektre in Oresta pa sta odigrala Katarina Ručigaj in novinec Rok Zalar. Poleg Zalarja so na odru prvič stali še Vesna Cvek, Blaž Luin in Klavdija Klemenc, iz vrst Miki mišk pa se je skupini pridružila še Aleksandra Kmetič. Zahtevna skupinska igra erinij (Mariša Jagodič, Nina Goropečnik, Aleksandra Kmetič, Vesna Cvek, Klavdija Klemenc, Sara Ogrinec in Mirjam Štih) je med drugim prepričala selektorja Petra Militarova, da so se Trzinci z igro Otroka muh ponovno uvrstili na regijsko tekmovanje za Linhartovo srečanje kot ena izmed zgolj dveh tekmovalnih predstav. Otroka muh  so kudovci do konca avgusta 2013 igrali 6-krat, gostovali so v Stični, s festivala ob 5. obletnici gledališkega društva Gardelin na Kokrici pri Kranju pa so po mnenju občinstva prinesli priznanje za najboljšo predstavo.

Tehnična ekipa in podpora

V letu 2009 je bil kot osvetljevalec (lučkar) in aktiven aranžer Jure Lajovic, ki je bil tudi v letu 2013 osvetljevalec predstave Otroka muh. Od leta 2010 sta bila v KUD-u kot tehnika na lučeh in tonu aktivna predvsem Simon Maglica in Domen Dalan, pri čemer je potrebno omeniti tudi dejstvo, da je pri postavitvi luči dve leti zaporedoma sodeloval tudi najboljši »lučkar« v Sloveniji, David Orešič. V zadnjem letu pa kot tonska tehnica reglerje premika tudi Živa Štih. Pri zadnji predstavi je bila potrebna pomoč svetovalke za gibe, zato je KUD navezal stike s priznano in večkrat nagrajeno plesalko sodobnega plesa Enyo Belak.

Prostor za ustvarjanje

V začetku so člani Nepolitičnega izobraževalnega društva Trzin prirejali predstave na skednju Slavka Strmoleta, pri Narobetu, kot se je po domače reklo. V letu 1925 je nadučitelj Luka Blejc dovolil igre uprizarjati tudi v učilnici šole, in sicer so pod režijsko taktirko Stanka Sicherla, Slavka Sicherla, Julči Kocjančič in Valerije Arrigler  v šoli ustvarjali vse do leta 1931, ko so Finžgarjevega Divjega lovca že igrali v novem prosvetnem domu, ki je zrasel s pomočjo pridnih rok domačinov in prostovoljnih prispevkov. Delovanje dramskega dela društva je v domu potekalo vse do leta 1940, ko je bila kot zadnja uprizorjena Finžgarjeva Nova zapoved. Zanimivo je, da si je Fran Saleški-Finžgar večino svojih odrskih del v Trzinu tudi ogledal, in še vedno je ohranjen dokument, s katerim se je Finžgar odpovedal avtorskemu dohodku od uprizoritve drame Nova zapoved. Od aprila 1941 je bilo delovanje društva prepovedano, in društvo ni delovalo vse do leta 1945. V začetku leta 1944 so partizani prosvetni dom in šolo zažgali, tako po 2. svetovni vojni v Trzinu ni bilo primernega prostora za kulturne prireditve, zato so se trzinski gledališčniki z uprizoritvami zatekli v grad Jable in leseno barako pri kamnolomu. Že naslednje leto so marljivi Trzinci požgani kulturni dom obnovili in 5. oktobra v njem uprizorili prvo predstavo, ponovno Finžgarjevo delo, dramo »Divji lovec«, ki so jo, v drugi režiji in postavitvi, ponovno igrali v letu 1972. Kulturni dom je po vojni postopoma dobival podobo, kot jo ima danes. Dolgo so zanj skrbeli člani društva sami, kasneje Krajevna skupnost Trzin kot del Občine Domžale in sedaj za kulturni dom v Trzinu skrbi samostojna Občina Trzin pod upraviteljstvom KUD-a Franca Kotarja. Zavest o skupnem dobrem v obliki takega društvenega prostora, kot je bil in je kulturni dom, je bila v Trzinu vedno močna. Tako so tudi danes člani hvaležni za prostore v domu, obnavljajo jih, dokupujejo in menjavajo tehnično opremo ter za vse skrbijo kot dober gospodar. Dela, ki ga je potrebno opraviti kot redno vzdrževanje, jim ne bo zmanjkalo, prav tako jih v napredek silijo nove tehnologije. Prostore kulturnega doma so si v preteklih letih »izposodili« tudi profesionalni teatri, kot na primer Špas teater za postavitev komedije Balkanska špijonka, in Valič teater za postavitev premiere in nekaj ponovitev komedije Srečno ločena. KUD Franca Kotarja Trzin z veseljem vsako leto gosti profesionalna slovenska gledališča v okviru festivala Trzinska pomlad ali kot popestritev kulturnega programa.

POMEMBNEJŠI DOSEŽKI IN NAGRADE

Prejemniki občinskih priznanj:

Srečanja:

SREČANJE:	Naslov predstave:	Leto udeležbe:	Doseženi nivoji:
Linhartovo srečanje	Fiziki	2011	območni (selektor Branko Kraljevič) in regijski
Linhartovo srečanje	Lov na čarovnice	2012	območni (selektor Branko Kraljevič)
Linhartovo srečanje	Otroka muh	2013	območni (selektor Petar Militarev) in regijski
Festival ob 5. obletnici delovanja GD Gardelin	Otroka muh	2013	Nagrada občinstva
XXI. Novačanova gledališka srečanja v Celju (selektor: Slavko Pezdirc)	Otroka muh	2013	Erinije – nagrada igralke večera
Linhartovo srečanje	Samomorilec	2014	območni (selektor Petar Militarev), regijski in državni (selektor Marko Bratuš)
Linhartovo srečanje	Orkestracija	2015	območni (selektor: Petar Militarev) in regijski
Srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije	Kje sem doma?	2015	območni in regijski
13. otroški festival gledaliških sanj	Kje sem doma?	2015	državni (nagrada obetavnima igralcema: Žak Župan Galunič in Liam Manevski, nagrada za mentorstvo: Saša Hudnik in Ksenija Dvoršak)
Vizije	To, to, to… Portret	2016	območni (selektorica: Ana Ruter) in regijski
Linhartovo srečanje	Hamlet v pikantni omaki	2016	območni (selektor: Gašper Jarni)
Srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije	Princesa kamnitih besed	2016	območni in regijski (nagrada obetavnemu igralcu: Žak Župan Galunič)
14. otroški festival gledaliških sanj	Princesa kamnitih besed	2016	državni (nagrada obetavni igralki Nini Jankovič)
Linhartovo srečanje	Grenki sadeži pravice	2017	območni (selektor: Gašper Jarni), regijski – priznanje selektorja za usklajeno igro, (selektorica: Ana Ruter) in državni –matiček za ansambelsko igro
Vizije	Gospodična Phyllis	2017	območni (selektor Andrej Jus) in regijski
Srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije	L.A.Ž.N.	2017	območni
15. otroški festival gledaliških sanj	L.A.Ž.N.	2017	državni (nagrada obetavni igralki Nini Jankovič)
Linhartovo srečanje	Alica	2018	območni (selektor: Gašper Jarni), regijski – priznanje selektorja Ani Cimperman za vlogo Mačke Režalke, (selektor: Damjan Trbovc) in državni –priznanje za celostni koncept predstave
Srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije	Drugačni	2018	območni in regijski
16. otroški festival gledaliških sanj	Drugačni	2018	državni (nagrada obetavnemu igralcu: Domen Bergant)
17. otroški festival gledaliških sanj	Alica v čudežni deželi	2019	državni (nagrada obetavni igralki: Tara Djordjević)

 

ZGODOVINA UPRIZORITEV