Zgodovina

V letih od ustanovitve, ko je veliki župan ljubljanske oblasti 16. decembra 1924 prvič potrdil društvena pravila, se je društvo imenovalo Nepolitično izobraževalno društvo Trzin. Na zahtevo takratnih oblasti se je moralo društvo najprej v letu 1948 preimenovati v Izobraževalno umetniško društvo (IZUD). Pod imenom Kulturno umetniško društvo Franc Kotar Trzin deluje  od 3. marca 1970. Dejavnost društva je bila vsa leta obstoja izjemno pestra. Od leta 1923, ko so se prvi gledališki gorečneži pričeli dobivati in pod režijskim vodstvom Slavka Sicherla premierno uprizorili Krivoprisežnika, do leta 2013 je bilo na trzinskem odru postavljenih preko 200 iger, povečini slovenskih avtorjev, nekaj celo krstnih uprizoritev ter nekaj avtorskih del.

ZADNJIH 20 LET

V letih od 1995 do 2005 se je delo društva, razen otroških pravljičnih iger, usmerjalo v ulično in »cirkuško« gledališče, s katerim je skupina Teater CIZAMO, kot so se poimenovali, gostovala v tujini, med drugim v Estoniji, Latviji, Avstriji, Madžarski, na Češkem in drugod. Pod mentorskim in režijskim vodstvom profesionalcev Ravila Sultanova in Nataše Sultanove je nastalo 7 predstav, v katerih so igrali Brigita Dane, Franci Cotman, Jože Štih, Andrej Zupanc, Osmir Ružnić, Jure Lajovic, Sonja Ručman, Simona Šavor, Robert Moravec, Ana Cimperman in drugi. Z otroško skupino je v času od leta 2000 do leta 2007 ustvarjala Urša Mandeljc (poročena Slapar); pripravili so 12 predstav, igrali so tudi na prostem, na smučišču v Dolgi dolini. V otroških predstavah je nastopalo veliko igralcev, obisk je bil številen. Posebno odmevni predstavi sta bili Peter Pan in Čarovnik iz Oza. Po razpadu skupine Teater Cizamo, okoli leta 2006, in skoraj hkratnem prenehanju delovanja mlajše skupine, ki jo je vodila Slaparjeva, je v trzinskem KUD-u zazijala praznina. A ne za dolgo. Želja Trzincev po klasičnem odrskem teatru se je v času delovanja skupine Cizamo krepila, in v letu 2008 je sedanji akademski igralec Jure Lajovic pred gledalce postavil svoj režijski prvenec – predstavo Mali princ, v kateri je več vlog odigral komik Vid Valič, naslovno vlogo pa takrat 11-letni Nejc Lisjak. Igra je bila pri gledalcih izredno lepo sprejeta, a žal odigrana le nekajkrat. Igrali so še: Jelka Moravec-Ela, Polonca Šepic, Goran Vranešević. Približno v enakem časovnem obdobju, okoli leta 2008, se je formirala tudi skupina mlajših gledališčnikov, ki so si nadeli ime Dramska skupina Miki miška. Vsako leto so načrtovali nekaj projektov, od katerih so bili nekateri bolj, drugi manj uspešni, nekateri bolj, drugi manj zahtevni. Vse predstave od leta 2008 do sedaj je režiral Nejc Lisjak. Najzahtevnejši predstavi DS Miki miška sta bila mjuzikla Wicked v letu 2009 ter Druščina v letu 2013. V tem letu se v režiji preizkuša tudi Anže Zupanc, in sicer pripravlja avtorski tekst Ona; igro si  bomo lahko ogledali v letu 2014. Miki miške pa so vsako leto pripravile tudi predstavo ob Miklavževem obdarovanju, kjer so nemalokrat pri otrocih predramili »čut za pridnost« s parkeljni ter jih tolažili z ljubkimi angelčki. V tistem času je KUD-u predsedoval Lajovic, ki se je dobro zavedal pomena nepretrganega in kakovostnega delovanja, zato je poiskal nekaj gorečnežev (Ano Cimperman, Mirjam Štih, Petra Ložarja in Brigito Crljenić (sedaj Ložar, op. a.)) ter jim ponudil možnost ustvarjanja pod režijskim vodstvom diplomiranega dramaturga in igralca Dejana Spasića. Zahteve okolja po klasični igri je nova ekipa vzela resno, zato so 22. maja 2009 občinstvu pokazali premiero sodobno prirejene Županove Micke. Naslovno vlogo je odigrala Mirjam Štih, vlogo župana Jake Peter Ložar, vlogo Zlatka, Mickinega nesojenega moža, pa Vid Valič. Poleg omenjenih so v igri igrali še: Barbara Drole in Ana Cimperman kot alternaciji Blažka, Goran Vranešević kot Bugi, Miha Novak kot Anže ter Brigita Ložar kot Zvezdana. Županova Micka je bila odigrana le štirikrat, od tega enkrat na gostovanju v Šentvidu pri Ljubljani. V naslednjem letu je gledališka skupina odraslih že dobila nekaj novih članov, in v režiji Jake Andreja Vojevca so na oder postavili kriminalko Agathe Christie Ne ostane več nobeden. Glavno vlogo sodnika Hathorna je odigral Peter Ložar, debitanti na trzinskih odrskih deskah so bili: Ksenija Dvoršak, Urban Gradišar, Uroš Jeras, Bojan Kralj, Jelena Kljajić, Andreja Vidmar in Matjaž Slanovec. Sodelovala sta še Brigita Ložar in Primož Trobevšek. Igro so v Trzinu odigrali 8-krat. V sezoni 2010/11 je dramska skupina odraslih nadaljevala delo s profesionalnimi režiserji in k ustvarjanju nove predstave povabila mlado režiserko Tatjano Peršuh, s katero sedaj delujejo že četrto leto. Prva predstava s Peršuhovo je bila groteska Fiziki, s katero so se Trzinci uvrstili tudi na regijsko srečanje najboljših gledaliških skupin, kamor jih je uvrstil selektor Branko Kraljevič. Naslovne vloge so odigrali Nejc Lisjak (Möbius), Uroš Jeras (Einstein) in Peter Ložar (Newton), predstava je bila odigrana 18-krat, bila pa je tudi uvrščena v abonma predstav na Dobrovi pri Ljubljani. S predstavo Fiziki so gostovali še v Šentvidu pri Ljubljani, v Zalogu, Litiji in na Dobu. Pri izboru igralcev za to grotesko se je prvič v novem obdobju zgodilo, da so v predstavi igrali tudi mlajši igralci dramske skupine Miki miške. Ti so bili: Nina Goropečnik, Mariša Jagodič in Nejc Lisjak. Zasedbi so se kot nov igralci  pridružili še Rok Tkavc, Janez Štepec, Gregor Vovk, Katarina Ručigaj in Ana Pirc. Primarijko dr. Mathilde von Zahnd je odigrala Brigita Ložar, bolničarke so bile Mirjam Štih, Jelena Kljajić in Katarina Ručigaj, ki je debitirala z vlogo gospe Rose. Urban Gradišar je prepričljivo upodobil inšpektorja, Ksenija Dvoršak, Ana Pirc in Mariša Jagodič pa so odigrale vloge kriminalistov in hkrati vloge Möbiusovih otrok. Sezona 2011/12 je bila v znamenju čarovnic, s Peršuhovo so KUD-ovci pripravili izvrstno dramo Lov na čarovnice, Millerjev odgovor na McArthyjeve procese proti komunistom v Ameriki. Igra je bila zanimiva predvsem zato, ker je bila postavljena v tri zgodovinska obdobja: obdobje salemskih čarovnic v 17. stoletju, 30. leta prejšnjega stoletja in okoli 1950, ko je Arthur Miller igro tudi spisal. Zahtevno kostumsko delo so Trzinci rešili s sodelovanjem Ekologov brez meja, ki so večino kostumov predelali iz starih oblačil. Vlogo Abigail je odigrala Mariša Jagodič, večje vloge so imeli Urban Gradišar kot pastor Parris, Ana Pirc kot Mary Warrnova, Rok Tkavc kot John Proctor in Ksenija Dvoršak kot Elizabeth Proctor. Novinca v tej sezoni sta bila Sara Ogrinec in Dare Markovič, za igro pa so se odločili tudi nekateri igralci izpred mnogih let: Jelka Moravec-Ela in Jane Mušič. Igrali so še: Nina Goropečnik, Brigita Ložar, Mirjam Štih, Uroš Jeras, Katarina Ručigaj, Matjaž Slanovec, Janez Štepec, Nejc Lisjak in Peter Ložar. Zaradi odhoda glavnega igralca Tkavca v tujino so igro igrali žal le šestkrat in z njo niso gostovali. V sezoni 2012/13 je gledališčnike iz Trzina prevzela srhljiva zgodba Otroka muh, ki je nastala kot skupek grške mitologije, poezije Daneta Zajca iz dela »Otroka reke« ter dela J. P. Sartra »Muhe«, kar je vse skupaj zmešala, začinila in pretresla v drugo posodo režiserka Tatjana Peršuh. V predstavi je sodelovalo kar 18 igralcev, glavni vlogi Elektre in Oresta pa sta odigrala Katarina Ručigaj in novinec Rok Zalar. Poleg Zalarja so na odru prvič stali še Vesna Cvek, Blaž Luin in Klavdija Klemenc, iz vrst Miki mišk pa se je skupini pridružila še Aleksandra Kmetič. Zahtevna skupinska igra erinij (Mariša Jagodič, Nina Goropečnik, Aleksandra Kmetič, Vesna Cvek, Klavdija Klemenc, Sara Ogrinec in Mirjam Štih) je med drugim prepričala selektorja Petra Militarova, da so se Trzinci z igro Otroka muh ponovno uvrstili na regijsko tekmovanje za Linhartovo srečanje kot ena izmed zgolj dveh tekmovalnih predstav. Otroka muh  so kudovci do konca avgusta 2013 igrali 6-krat, gostovali so v Stični, s festivala ob 5. obletnici gledališkega društva Gardelin na Kokrici pri Kranju pa so po mnenju občinstva prinesli priznanje za najboljšo predstavo.

Tehnična ekipa in podpora

V letu 2009 je bil kot osvetljevalec (lučkar) in aktiven aranžer Jure Lajovic, ki je bil tudi v letu 2013 osvetljevalec predstave Otroka muh. Od leta 2010 sta bila v KUD-u kot tehnika na lučeh in tonu aktivna predvsem Simon Maglica in Domen Dalan, pri čemer je potrebno omeniti tudi dejstvo, da je pri postavitvi luči dve leti zaporedoma sodeloval tudi najboljši »lučkar« v Sloveniji, David Orešič. V zadnjem letu pa kot tonska tehnica reglerje premika tudi Živa Štih. Pri zadnji predstavi je bila potrebna pomoč svetovalke za gibe, zato je KUD navezal stike s priznano in večkrat nagrajeno plesalko sodobnega plesa Enyo Belak.

Prostor za ustvarjanje

V začetku so člani Nepolitičnega izobraževalnega društva Trzin prirejali predstave na skednju Slavka Strmoleta, pri Narobetu, kot se je po domače reklo. V letu 1925 je nadučitelj Luka Blejc dovolil igre uprizarjati tudi v učilnici šole, in sicer so pod režijsko taktirko Stanka Sicherla, Slavka Sicherla, Julči Kocjančič in Valerije Arrigler  v šoli ustvarjali vse do leta 1931, ko so Finžgarjevega Divjega lovca že igrali v novem prosvetnem domu, ki je zrasel s pomočjo pridnih rok domačinov in prostovoljnih prispevkov. Delovanje dramskega dela društva je v domu potekalo vse do leta 1940, ko je bila kot zadnja uprizorjena Finžgarjeva Nova zapoved. Zanimivo je, da si je Fran Saleški-Finžgar večino svojih odrskih del v Trzinu tudi ogledal, in še vedno je ohranjen dokument, s katerim se je Finžgar odpovedal avtorskemu dohodku od uprizoritve drame Nova zapoved. Od aprila 1941 je bilo delovanje društva prepovedano, in društvo ni delovalo vse do leta 1945. V začetku leta 1944 so partizani prosvetni dom in šolo zažgali, tako po 2. svetovni vojni v Trzinu ni bilo primernega prostora za kulturne prireditve, zato so se trzinski gledališčniki z uprizoritvami zatekli v grad Jable in leseno barako pri kamnolomu. Že naslednje leto so marljivi Trzinci požgani kulturni dom obnovili in 5. oktobra v njem uprizorili prvo predstavo, ponovno Finžgarjevo delo, dramo »Divji lovec«, ki so jo, v drugi režiji in postavitvi, ponovno igrali v letu 1972. Kulturni dom je po vojni postopoma dobival podobo, kot jo ima danes. Dolgo so zanj skrbeli člani društva sami, kasneje Krajevna skupnost Trzin kot del Občine Domžale in sedaj za kulturni dom v Trzinu skrbi samostojna Občina Trzin pod upraviteljstvom KUD-a Franca Kotarja. Zavest o skupnem dobrem v obliki takega društvenega prostora, kot je bil in je kulturni dom, je bila v Trzinu vedno močna. Tako so tudi danes člani hvaležni za prostore v domu, obnavljajo jih, dokupujejo in menjavajo tehnično opremo ter za vse skrbijo kot dober gospodar. Dela, ki ga je potrebno opraviti kot redno vzdrževanje, jim ne bo zmanjkalo, prav tako jih v napredek silijo nove tehnologije. Prostore kulturnega doma so si v preteklih letih »izposodili« tudi profesionalni teatri, kot na primer Špas teater za postavitev komedije Balkanska špijonka, in Valič teater za postavitev premiere in nekaj ponovitev komedije Srečno ločena. KUD Franca Kotarja Trzin z veseljem vsako leto gosti profesionalna slovenska gledališča v okviru festivala Trzinska pomlad ali kot popestritev kulturnega programa.

POMEMBNEJŠI DOSEŽKI IN NAGRADE

Prejemniki občinskih priznanj:

Leto Vrsta priznanja Nagrajenec
1999 zlata plaketa Tone Ipavec
bronasta plaketa Majda Ipavec
2000 zlata plaketa Ivko Ručigaj
srebrna plaketa Ada Lovše Mušič
nagrada Občine Trzin Urša Mandeljc (sedaj Slapar)
2001 srebrna plaketa Marija Perne
2002 bronasta plaketa Andrej Zupanc
nagrada Občine Trzin Jure Lajovic
2003 častni občan občine Trzin Tone Ipavec
zlata plaketa Jože Štih (podeljeno posthumno)
srebrna plaketa KUD Franca Kotarja Trzin
2007 srebrna plaketa Franci Kurent
2008 zlata plaketa Janez Štebe
bronasta plaketa Rajko Podobnik
2009 nagrada Občine Trzin Andrej Ručigaj
2010 nagrada Občine Trzin Peter Ložar
2013 zlata plaketa KUD Franca Kotarja Trzin
bronasta plaketa Brigita Ložar

Srečanja:

2010 – regijsko Linhartovo srečanje – FIZIKI (r. Tatjana Peršuh) (selektor: Branko Kraljevič) 2013 – regijsko Linhartovo srečanje – OTROKA MUH (r. Tatjana Peršuh) (selektor: Petar Militarev) 2013 – Festival ob 5. obletnici delovanja GD Gardelin – nagrada občinstva za predstavo Otroka muh 2013 – uvrstitev na XXI. Novačanova gledališka srečanja v Celju (selektor: Slavko Pezdirc)

ZGODOVINA UPRIZORITEV

Leto Naslov igre Režija
1923-1924 Krivoprisežnik

Oče

Kje je meja?

Poštna skrivnost

Prisega opolnoči

Stanko Sicherl

Stanko Sicherl

Stanko Sicherl

Stanko Sicherl

Stanko Sicherl

1925 Kakršen gospod, tak sluga

Repoštev

Moč uniforme

Miklova Zala

Naša kri

Tri sestre

Mutasti muzikant

Pogodba

Bratranec

Stanko Sicherl

Stanko Sicherl

Stanko Sicherl

Stanko Sicherl

Stanko Sicherl

Stanko Sicherl

Stanko Sicherl

Julči Kocjančič

Julči Kocjančič

1926 Ta veseli dan ali Matiček  se ženi

Trije tički

Črnošolec

Dva gluha

Veriga

Slavko Sicherl

Slavko Sicherl

Julči Kocjančič

Julči Kocjančič

Julči Kocjančič

1927 Županova Micka

Vse naše

Pri Hrastovih

Anarhist

Umor v Florijanski ulici

Julči Kocjančič

Julči Kocjančič

Julči Kocjančič

Slavko Sicherl

Slavko Sicherl

1928 Sovražnik žensk

Zaklad

Valerija Arrigler

Valerija Arrigler

1929 Lumpacij Vagabund

Zmešnjava nad zmešnjavo

Slavko Sicherl

Slavko Sicherl

1930 Dom

Teta na konju

Poslednji mož

Bucek v strahu

Valerija Arrigler

Valerija Arrigler

Slavko Sicherl

Slavko Sicherl

1931 Divji lovec

Prisega ob polnoči

Utopljenca

Graničarji

Mlinar in njegova hči

Dve materi

Ne kliči vraga

Valerija Arrigler

Valerija Arrigler

Valerija Arrigler

Valerija Arrigler

Valerija Arrigler

Valerija Arrigler

Valerija Arrigler

1932 Fest fant

Domen

Razvalina življenja

A njega ni

Dve nevesti

Glavni dobitek

Valerija Arrigler

Valerija Arrigler

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Slavko Sicherl

Slavko Sicherl

1933 Dekle iz predmestja

Razbojnik

Guzaj

Mati

Legionarji

Kajn

Voda

Navadni človek

Na vasi

Vrnitev

Valerija Arrigler

Valerija Arrigler

Valerija Arrigler

Valerija Arrigler

Valerija Arrigler

Valerija Arrigler

Slavko Sicherl

Slavko Sicherl

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

1934 Drzni plavač

Cigani

Lovski tat

Užitkarji

Miklavžev dar

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

1935 Angelčki se pripravljajo

Matajev Matija

Mrak

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

1936 Zdraharica

Kje je meja?

Na beetlehemski poljani

Revček Andrejček

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Anton Intihar

1937 Stric v toplicah

Deseti brat

Miklova Zala

Anton Intihar

Anton Intihar

Anton Intihar

1938 Naša kri

Črna žena

Anton Intihar

Marjanca Ručigaj

1939 Henrik –gobavi vitez

Vozel

Igra življenja

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

1940 Za pravdo in srce

Vest

Bele vrtnice

Roza Jelodvorska

Paglavec

Vitez naše ljube Gospe

Rože za Marijo

Veseli trije kralji

Čudežna cvetka

Nova zapoved

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

1945-1947 Gobe

Vitamini

Prisega ob polnoči

Tri sestre

Razvalina življenja

Marjanca Ručigaj

Mara Ditrih

Mara Ditrih

Mara Ditrih

Marjanca Ručigaj

1946 Divji lovec

Mrak

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

1946-1947 Mogočni prstan

Tri zaostale ure

Rusofil

Svet brez sovraštva

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Anica Habjan

1948 Njena žrtev

Povodni mož

Marjanca Ručigaj

Janko Torelli

1950 Narodni poslanec Janko Torelli
1951 Veriga

Pot do zločina

Stric v toplicah

Janko Torelli

Janko Torelli

Janko Torelli

1952 Pri Hrastovih

Sumljiva oseba

Gumb

Mačeha in pastorka

Janko Torelli

Janko Torelli

Janko Torelli

Janko Torelli/Francka Mavrič

1953 Kralj na Betajnovi

Hlapec Jernej

Mogočni prstan

Rokovnjači

Žalujoči ostali

Sneguljčica

Janko Torelli

Janko Torelli

Marjanca Ručigaj

Janko Torelli

Janko Torelli

Antonija Senica

1954 Trnuljčica Marjanca Ručigaj
1955 Užitkarji

Zdraharica

Janko Torelli

Marjanca Ručigaj

1957 Čarlijeva tetka

Pepelka

Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Janko Torelli

1958 Ženitev

Protekcija

Janko Torelli

Marjanca Ručigaj

1960 Dobrodošla miss Agata Janko Torelli
1961 Sirota iz Lowooda

Dedek Mraz in njegovi škratje

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

1963 Anarhist

Pri Hrastovih

Ivan Ručigaj

Ivan Podobnik

1964 Dedek Mraz in njegovi škratje Janko Torelli
1965 Hči mestnega sodnika Tone Ipavec
1966 Beneški trojčki

Na beetlehemskih poljanah

Tone Ipavec

Marjanca Ručigaj

1967 Vest Marjanca Ručigaj
1969 Sneguljčica Marjanca Ručigaj
1971 Mrtvi ne plačujejo davkov Tone Ipavec
1972 Divji lovec

Poredni Mihec in dobra Marjetka

Mati

Vesela igra o žalostni princeski

Marjanca Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Ivan Ručigaj

Marjanca Ručigaj

1973 Zlata gos

Miklova Zala

Brane Štefančič

Marjanca Ručigaj

1974 Pod novoletno jelko

Turjaška Rozamunda

Zakonski vrtiljak

Matura

Ivan Ručigaj

Marjanca Ručigaj

Ivan Ručigaj

Marjanca Ručigaj

1975 Ko bi padli oživeli Tone Ipavec
1976 Pehta Majda Ipavec
1977 Vozel

Mačeha in pastorka

Ivan Ručigaj

Majda Ipavec

1978 Sumljiva oseba Ivan Ručigaj
1981 Gospa ministrica

Pod novoletno jelko

Milan Stante

Ivan Ručigaj

1983 Mihael Kohlhass

Hlapci

Mati

Petar Militarev

Tone Ipavec

Majda Ipavec

1985 Kraljevi smetanovi kolački

Strast  pod bresti

Majda Ipavec

Tone Ipavec

1986 Otroci po želji Ivan Ručigaj
1987 Mogočni prstan Ivan Ručigaj
1987/88 Bog Jože Štih
1988/89 Orkester Tone Ipavec
1991/1992 Hlapci Tone Ipavec
1993

 

Legenda o poldrugem Slovencu

Miklavž prihaja

Andrej Zupanc

?

1995 Seansa Jože Štih
1998 Shakesperiada Ravil Sultanov
1999 Ogenj, kakšen ogenj? Ravil Sultanov
2000 Klara

Čarovnik iz Oza

Ravil Sultanov

Urša Mandeljc

2001 Mega ata

Zvezdica Zaspanka

Ravil Sultanov

Urša Mandeljc

2002 To je to!

Pepelka

Ravil Sultanov

Urša Mandeljc

2003 Kekec Urša Mandeljc
2004 Trnuljčica

Cafe Europa

Pika Nogavička

Urša Mandeljc

Ravil Sultanov

Urša Mandeljc

2005 Peter Pan

Hrestač

To je to!

Urša Mandeljc

Urša Mandeljc

Ravil Sultanov

2006 Notredamski zvonar

Sneguljčica

Urša Mandeljc

Urša Mandeljc

2007 Čarovnik iz Oza

Miklavževa delavnica

Urša Mandeljc

Urša Mandeljc

2008 Mali princ

Pepelka

Angelček Zaspanček

Povodni mož

Jure Lajovic

Nejc Lisjak

Nejc Lisjak

Nejc Lisjak

2009 Županova Micka

Wicked

Addamsovi

Medvedek Pu in čas obdarovanja

Dejan Spasić

Nejc Lisjak

Nejc Lisjak

Nejc Lisjak

2010 Ne ostane več nobeden

Pujsa Pepa

Jaka Andrej Vojevec

Nejc Lisjak

2011 Fiziki

Snežna kraljica

Janko in Metka

Rdeča kapica

Izgubljene igrače

Tatjana Peršuh

Nejc Lisjak

Nejc Lisjak

Nejc Lisjak

Nejc Lisjak

2012 Lov na čarovnice

Kraljična na zrnu graha

Medvedek Pu

Ukradena darila

Tatjana Peršuh

Nejc Lisjak

Nejc Lisjak

Nejc Lisjak

2013 Otroka muh

Druščina

Tatjana Peršuh

Nejc Lisjak

2014 Pepelka – muzikal

Samomorilec

Kdo si upa podreti vigvam?

Ona

Smisu smisla

Nejc Lisjak

Tatjana Peršuh

Saša Hudnik

Anže Zupanc

Miha Novak, Ana Pirc

2015 Ana in mačji strah

Muzej voščenih lutk

Orkestracija

Kje sem doma?

Letni časi

Predavanje

4 impro discipline

To, to, to…. Portret!

Saša Hudnik

Saša Hudnik

Tatjana Peršuh

Saša Hudnik

Saša Hudnik

Saša Hudnik

Saša Hudnik

mentor Tatjana Peršuh

Comments are closed