V lovu na ljubiteljske gledališke oskarje Trzinci osvojili svojega matička!

Trzinskim kulturnikom najvišje državno priznanje

Grenki_sadezi_pravice_foto-MM-4549

Foto: Matej Maček
Postojna, 30.09.2017 – Vsako leto se ljubiteljska gledališča že v začetku leta prijavljajo na Linhartovo srečanje, ki najprej poteka na območnem nivoju, od koder boljše predstave regijski selektor (letos je to bil Gašper Jarni) uvrsti na regijsko srečanje, od tam pa jih državni selektor (letos Ana Ruter) uvrsti na finalno, državno Linhartovo srečanje, ki vsako leto popestri začetek jeseni in poteka v Postojni.
Letos je skozi vsa sita šla trzinska gibalno-igrana predstava Grenki sadeži pravice, ki je nastajala pod koreografskim in režijskim vodstvom Sebastjana Stariča že v letu 2016. Tako so se junija Hlodi, kot se je izvedbena skupina samoironično poimenovala, najprej pokazali na 20. Festivalu gorenjskih komedijantov v Dobu pri Domžalah in tam pobrali posebno priznanje selektorja za usklajeno
ansambelsko igro, konec septembra pa še na 56. Linhartovem srečanju pred zahtevno postojnsko publiko in še zahtevnejšo komisijo v sestavi igralke, prevajalke, pesnice, pisateljice in gledališke
pedagoginje Maje Gal Štromar, prevajalke, igralke in režiserke Alenke Bole Vrabec ter igralca Damjana Trbovca.
Od natanko 121 prijavljenih predstav so se tako Grenki sadeži pravice prebili med 7 tekmovalnih predstav, izmed katerih, bi lahko rekli, so osvojili 2. mesto (čeprav uvrstitve niso tako klasično
športno razporejene), saj so ena od dveh predstav, ki je osvojila matička. Kar tri od štirih matičkov je osvojila senovško-krška predstava Feniks in tako postala nesporni zmagovalec. S Feniksom mladi avtor in režiser Rok Sanda nadaljuje zmagoviti opus, saj je Feniks nadaljevanje lanskoletnega zmagovalca Ikarusa. Zanimivo pri obeh Sandovih predstavah je to, da sta po zvrsti obe vojni drami, pa očitno v slovenskem prostoru s svojo sporočilnostjo žanjeta velike uspehe.
No, če se vrnemo k trzinskemu matičku – le-ta je bil podeljen za ansambelsko kreacijo in žiriji se je v obrazložitvi zapisalo sledeče: »Priče smo prevrednotenju modernega klasičnega besedila, ki z
avtorskim odkrivanjem kolektivnega giba prikaže umeščenost mladega človeka v sodobni družbi. Skupina Hlodi s simbolnim prepletom humornega in tragičnega kaže svoj kritični pogled na družbo in njeno okostenelost. Posebej izpostavljamo izjemen posluh za skupinsko igro.« S temi besedam in neizmernim veseljem ekipe pospremljen matiček je tako končno dobil svoj dom
tudi v Trzinu, kraju s kar 94-letno gledališko tradicijo. Je prvi te vrste, zagotovo pa ne tudi zadnji!
Ekipa Hlodov je bila tekom repriz z zamenjavami sestavljena iz naslednjih članov, povečini Trzincev: Ana Cimperman, Nina Goropečnik/Veronika Weixler, Aleksandra Kmetič, Tina Lipovec/Matevž Peternel, Polonca Šepic in Anže Zupanc. Ustvarjalcem še enkrat iskreno čestitamo!

P.S. Polonci Šepic se opravičujem, ker je njeno ime izpadlo pri objavi pričujočega članka v Odsevu. Brigita Ložar

Comments are closed